Boris Podpečan

Brez atletike si življenja ne znam predstavljati, čeprav sem se z njo pričel ukvarjati šele v srednji šoli. Moja prva uradna tekma je bila ultra maraton Celje – Logarska dolina (75km). Po telesni konstituciji nisem bil nikoli maratonec in večinoma sem treniral kar “po svoje”, včasih tudi napačno. Takrat sem se odločil, da se želim preizkusiti v atletski skupini in pod vodstvom atletskega trenerja. Pristal sem pri Atletskemu društvu Kladivar Celje, kjer je bil moj prvi trener Peter Svet, še zdaj državni rekorder na 5.000m. Kasneje sem še sodeloval s trenerjem Romeom Živko.

V svoji atletski karieri sem bil srednjeprogaš, tekmoval sem v disciplinah 800m, 1500m, 3000m, ter 5000m. Moj največji uspeh je bilo 3. mesto (1500m) v dvorani za člane na Dunaju, a največ mi pomenijo poznanstva, prijatelji iz drugih atletskih klubov. Še zdaj smo v stikih in si izmenjujemo izkušnje na vseh področjih. Kot trener sem sodeloval v Konjiški atletski šoli, Atletskem društvu Kladivar, sedaj pa samo v ATD Savinjčan. Zaradi majhnosti kluba mi je trenutno delo v njem največji izziv, dolgoročni cilj pa “povzdigniti” atletiko na višji nivo v Spodnji Savinjski dolini. Pravijo: brez izzivov ne bi rasli, ne bi bilo napredka!

V veliko pomoč, sploh pri prvih atletskih korakih, mi je bil žal že pokojni Aleš Gašparič. Seznanil me je z atletiko in mi dal veliko znanja, ki ga zdaj prenašam na svoje varovance. Tukaj bi omenil še eno osebo, ki je prav tako precej vplivala name – to je bil Brane Strožer, na žalost tudi on pokojni.

Aleš in Brane sta me najbolj navdušila, ker sta imela izreden občutek – Aleš pri delu z otroci, Brane pa z atletskimi varovanci v nižjih starostnih kategorijah. Njuno delo je bilo delo na dolgi rok. Takšen je tudi moj “stil” treniranja in kar zmrazi me, ko vidim atletske trenerje, ki “kurijo” in uničujejo mlade atlete že zelo zgodaj (preveč, prehitri profesionalizem). Meni osebno se atletika ne odraža samo v rezultatih, temveč tudi v življenju, saj lahko otrok pri treniranju pridobi lastnosti, kot so delavnost, poštenost, vztrajnost, samozavest, odnos do soljudi, disciplino…

Sem trener, ki se zelo nerad postavlja v ospredje, zato ne bom našteval, koliko naslovov državnih prvakov so moji varovanci osvojili, saj je moje merilo najboljši čas, ki ga atlet osvoji s treningi. Nekaj rezultatov mojih varovancev:

– pionir 600m: 1.22,11 (državni rekord)

– st. mladinka 100m: 12,27

– st. mladinec 200m: 22,06

– st. mladinka 200m: 25,54

– ml. mladinka 300m: 40,13

– st. mladinec 300m: 34,26

– st. mladinec 400m: 47,25 (udeleženec EP)

– st. mladinka 400m: 55,92 (udeleženka EP)

– st. mladinec 1500m: 3:52,34

– st. mladinka 1500m: 4:35,66

– st. mladinec 3000m: 8.22,20 (dvorana)

– st. mladinec 5000m: 14.51 (DR cesta)

– st. mladinec 10.000m: 31.15 (DR cesta)

– ml. član 800m: 1.52,60

– ml. član 3000m: 8.19,70 (dvorana)

– ml. član 5000m: 14.38,41

– ml. član 10000m: 30:52,23 (steza)

Kaj v društvu najraje počnem?

Delo z otroci

Druženje s tekaškimi prijatelji

Kreiranje novih idej za športne prireditve

Prejšnje leto sem se prvič udeležil zimske lige v Žalcu, katero organizira ATD Savinjčan. Ne glede na to, da sem se znašel med kopico novimi ljudmi, ki so se očitno že dobro poznali med seboj, me je presenetila sproščenost, dobra volja in pozitivna energija na samem prizorišču. Za samo organizacijo ni bilo nobene štartnine, temveč so pobirali prostovoljne prispevke, čas so nam merili s čipom, po koncu teka pa so nas pričakali piškoti, čips, pecivo in čaj. Vidi se, da v klubu ljudje delajo s srcem. Pri organizaciji tekem in dogodkov dajejo v ospredje zadovoljstvo tekačev, ne pa finančno korist, kar je v trenutni poplavi tekov v Sloveniji prej redkost kot pravilo.

Aleš Žontardržavni prvak v gorskem maratonu (2014) in cestnem maratonu (2018)

Odlične ideje, drugačnost ter občutek, da se tekača zares ceni, so zagotovo atributi, ki jih lahko pripišem Atletskemu tekaškemu društvu Savinjčan. Navdušena sem nad organizacijo in dobrosrčnostjo ljudi, ki v društvu sodelujejo. Še vedno, če je le mogoče, tekmujem na njihovih tekmah, kot so Branetov kros, Kronometer na Bukovco in Savinjska Trail.

Andreja Godecčlanica slovenske reprezentance v gorskih tekih

V ATD Savinjčan sem bil res toplo sprejet. Pred leti, ko sem slišal za zimsko tekaško ligo, sem se je z veseljem udeležil in tam spoznal res tople, prijazne, dobre in iskrene ljudi. Zaradi topline in dobre družbe Atletsko tekaško društvo Savinjčan z največjim veseljem, pa čeprav sem v zrelih letih in so najboljša leta za mano, še danes vsepovsod zastopam.

Darko Kraljčlan

Vesel sem, da treniram v Atletsko tekaškem društvu Savinjčan, ker so soatleti in trener fajn. V klubu se počutim super, želim si pa izboljšati svoj rezultat na 60m!

Filip13 let, član

V Atletsko tekaškem društvu Savinjčan je dobrodošel vsak, ki se želi ob teku tudi zabavati. Tako sva se z mojo boljšo polovico začela udeleževati nedeljskih tekov, ki so bili in so še, res nekaj posebnega. Z Borisom, Lucom ter ostalimi člani je pogovor vedno usmerjen k spodbujanju ter smehu.

V ATD Savinjčan sva bila sprejeta s toplimi besedami, spodbujanjem in tisto dobro mislijo, da je nekomu mar. Ne za rezultate, temveč za ljudi. Tudi za svoja sinova si želim zdravo življenje, polno optimizma in usmerjenost k iskanju dobrega v ljudeh, kot to počnejo v Atletskem tekaškem društvu Savinjčan.

Boris Podpečan

Boris Podpečan

Kaj v društvu najraje počnem?

Te zanima še več?

Pošlji nam vprašanje

Novosti na Instagramu